Preizkus znanja za sodne tolmače - 2. del

Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu je lahko imenovan za sodnega tolmač, v koliko uspešno opravi preizkusu znanja, ki zajema pisni in ustni del.

Sam pisni del zahteva temeljito pripravo (prav tako ustni), saj se prevajanje pravnih besedil v veliki meri razlikuje od prevajanje splošnih besedil. V kolikor ste prevajalec ali pravnik vam bo znanje s tega področja koristilo, vendar ne nujno tudi zadoščalo, če nimate izkušenj s področja prevajanja pravnih besedil. Na tem mestu priporočam najprej, da se udeležite jezikovne delavnice in splošnega pripravljalnega seminarja iz področja prava, ki je za vse jezike enak. Seminarje organizira Ministrstvo za pravosodje RS (Center za izobraževanje v pravosodju). Pomembno je, da se na sam izpit pričnete pravočasno pripravljati, tako da prevajate pravna besedila (tožbe, sodbe, odločbe ipd.) ter druge javne listine (spričevala, rojstne liste, notarske zapise, ipd.) in študirate pravno literaturo, ki jo priporočajo pravniki in sodni tolmači na samem seminarju.

Priporočena literatura:

  • Marijan Pavčnik (2011): Teorija prava
  • Grad Franc, Ivan Kristan, Anton Perenič (2006): Primerjalno ustavno pravo
  • Rado Bohinc (2006): Temelji prava in pravne ureditve
  • Ljubo Bavcon (2002): Pravo
  • Klaus Weber (2010): Creifelds Rechtswörterbuch
  • Böhme, Fleck, Kroiß (2013): Formmularsammlung für Rechtspflege

Pisni del:

Pisni del izpita traja 4 ure. Prevajajo se pravna besedila iz slovenskega v tuji in iz tujega v slovenski jezik. Besedila, ki se lahko pojavijo na samem izpitu so npr. tožbe, sodbe, pritožbe, vabilo priči, izvedenska mnenja, notarski zapisi ipd. Pomembno je, da prevajalec prepozna pravno področje in inštitut, najde podobnosti in razhajanja med obema jezikoma/kulturama, izbere pravilno pravno terminologijo in besedne zveze ter jih prilagodi prevodu. Na izpitu so dovoljeni slovarji, vsi predpisi in pravna literatura. Telekomunikacijske naprave so strogo prepovedane. Kandidat mora pri pisnem izražanju paziti ne le na vsebino, ampak tudi na obliko prevoda, za katero so predpisana jasna pravila, ki se nanašajo na obličnost prevoda.

V kolikor kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k zagovoru ustnega dela. V primeru, da je pisni del negativen, komisija kandidatu pojasni razloge za negativno ocenjen pisni del preizkusa. Kandidat lahko po določenem obdobju, ki ga določi komisija opravlja celoten preizkus še enkrat. Preizkus opravlja v celoti tudi v primeru, če je pisni del ocenjen pozitivno ustni del pa negativno.

Ustni del:

Obsega preverjanje jezikovnega in pravnega znanja. Najprej sledi jezikovni del, ki obsega prevode pravnih izrazov iz nemškega v slovenski jezik ter obratno – pomembno je razlikovanje med nemškimi in avstrijskim pojmi. Težji del vsekakor predstavlja prevajanje iz lista/na pogled (prima vista), kjer izvirno besedilo sproti prevajaš v tuji jezik prav tako pa govorjeno besedo sodnega tolmača, ki je v komisiji tolmačiš (konsekutivno) v ciljni jezik, torej v slovenščino ali tuji jezik. Tolmač preveri obe kombinaciji. Nato na koncu še smiselno dopolniš podano besedo (samostalnik) z ustreznim glagolom (npr. tožbo-vložiti, sodbo-razglasiti ipd.) v tujem jeziku, tako, da je zveza smiselna. Izpraševalca za jezik sta dva – sodni tolmač in pravni strokovnjak za nemško pravno terminologijo.

Na to sledi zagovor pravnega dela, in sicer predvsem poznavanje:

  • Temeljnih institutov ustavne ureditve RS;
  • Organizacije in delovanja pravosodja in sodstva;
  • Osnov sodnih postopkov, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu tolmačev;
  • Zakonskih določb in institucij Evropske unije;
  • Oblikovanja in overjanja prevodov ter vodenja evidence.

Izpraševalca sta pravna strokovnjaka.

Pričetek opravljanja dela

V kolikor sodni tolmač uspešno opravi preizkus znanja, lahko prične z delom še le, ko pred ministrom za pravosodje izreče prisego. Imenovanje tolmača se objavi v uradnem listu RS ter vpiše v imenik sodnih tolmačev.

To bi bilo torej nekaj na kratko o preizkusu znanja za sodne tolmače. Naslednjič vam predstavim, kdo sodni tolmač je in podrobnostj o samem postopku overjenja sodnih prevodov.

Maja Mihalič