Zgodnje učenje tujih jezikov

Zgodnje učenje tujih jezikov ima pozitiven vpliv na otrokov duševni in osebni razvoj. Otrok se lažje uči tujega jezika, razvija boljše govorne spretnosti v maternem jeziku in dosega boljše rezultate na ostalih učnih področjih, če prične z učenjem tujega jezika že v zgodnjem otroštvu, najbolje pred svojim 12 letom. Zakaj ravno pred 12 letom? Po tem letu nastopi obdobje pubertete, ko so otroci že preveč samokritični in si pred svojimi vrstniki ne dovolijo napak, zato jezika tudi ne upajo uporabljati zaradi morebitnega posmeha. Razlogov za zgodnje učenje tujih jezikov pa je še veliko več.

Evropski svet si že od srečanja v Barceloni leta 2002 prizadeva in priporoča učenje dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva dalje. Seveda se s tem strinjam tudi sama. V večini evropskih držav se tega načela tudi držijo, saj vedo, da zgodnje učenje tujega jezika pospešuje sporazumevanje in boljše medsebojno razumevanje kot tudi boljšo komunikacijo v dodatnih tujih jezikih.

Otroci jezik dojemajo na drugačen način kot odrasli. Učijo se nezavedno, skozi igro, kar pomeni, da se jezika učijo spontano. Ne le, da učenje pozitivno vpliva na njihove jezikovne sposobnosti in spretnosti, ampak tudi pozitivno učinkuje na otrokovo kreativnost, spomin, itd.

K dolgoročnim pozitivnim učinkom spadajo tudi:

  • prednosti na delovnem trgu
  • večja samozavest
  • boljše znanje in razumevanje za druge kulture

Zgodnje učenje tujega jezika pripomore prav tako k pravilnejši, naravnejši in točnejši izgovarjavi glasov. Vsak jezik ima svoje glasovne značilnosti. Vsak človek z leti, ko določenih glasov ne tvori, izgubi to zmožnost tvorjenja, saj v svojem govoru glasov ne uporablja. Zato je artikuliranje novih, nepoznanih glasov v poznejših letih mnogo težje.

»… Različne raziskave kažejo, da so človekovi možgani v mladosti in dobi šolanja najbolj učljivi. Otrok se v tem obdobju zlahka nauči in naučenega zlepa ne pozabi. Kasneje pa vsako, s trudom pridobljeno znanje, hitreje izgine v pozabo, saj možgani niso več tako prožni. Potrebno je veliko več ponavljanja kot v otroštvu.« (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003, str. 32). Prožnost možganov pomeni, da se otroci lažje učijo in nevronske povezave se lažje in učinkoviteje vzpostavljajo. Z vnosom novega jezika se te povezave širijo. V kolikor jih ne uporabljamo več, jih v puberteti možgani pričnejo »brisati«.

Zgodnje učenje tujega jezika bi morali podpirati vsi. Nič ni lepše kakor to, da se lahko tujega jezika učimo in usvajamo na spontan in nezaveden način skozi igro. Sama sem izkusila to pot »učenja« kot majhna deklica, ki je nemščino usvajala na isti način. In če mogoče ne veste kaj kupiti otroku za rojstni dan ali božič, naj vas to pisanje spodbudi k temu, da razmislite in poklonite nekaj posebnega, drugačnega - morda tečaj nemščine.