Germanizmi

 Večina se nas verjetno ne zaveda, da smo odraščali »s pridihom nemščine v ušesih«. Slovenska narečja, predvsem pa štajersko in prleško, vsebujeta veliko število germanizmov, ki smo jih iz nemščine prevzeli in jih »poslovenili«. V današnji rabi jih uporabljamo vsak dan, brez da bi se tega navadno zavedali.

Kaj so sploh germanizmi?

Germanizem je iz nemščine prevzeta jezikovna prvina, ki ga ljudje vsakodnevno uporabljamo  v pogovornem jeziku. Ker je imela Nemčija na naš narod veliki vpliv, se je v našem prostoru »prijelo« in ohranilo veliko germanizmov. Med pogosto uporabljenimi, ki se jih trenutno najprej spomnim, spadajo ti:

  • šparati (sparen)
  • koštati (kosten)
  • šraufenciger (der Schraubenzieher)
  • štala (der Stall)
  • štrihati (streichen)
  • vaga (die Wage)
  • zos (die Zoße)
  • žegen (der Segen)

Vsako narečje pa ima seveda svojo različico. Zato se germanizmi med seboj razlikujejo in se morda s katerim od zgoraj navedenim ne boste popolnoma strinjali. Če podam primer. Štajerci bodo pokopališču (nemško - der Friedhof) rekli britof/britif – ti dve različici sta najpogosteje uporabljeni (kolikor mi je znano), med tem pa bodo Prleki rekli brütef. To je sicer področno širše gledano, vendar bi zagotovo podobno kot za narečja lahko rekli tudi za germanizme, da ima vsaka vas svoj glas.

Kar se besedišča tiče, so nam germanizmi pri učenju nemščine lahko v veliko pomoč, saj boste kaj hitro spoznali, da obstaja ogromno nemških besed, ki so podobne germanizmom, ki jih uporabljamo v slovenščini. Po navadi učenci začetniki navdušeno ugotovijo in rečejo: »Saj tako pa besedi rečemo tudi pri nas!« In to jih dodatno motivira.